Program Večnivojski razpis proizvodnje omogoča spremljanje dveh vrst kooperacije:

• »Materialna kooperacija« - o njej govorimo kadar kooperant v celoti izdela izdelek (polizdelek) iz materiala, ki mu ga je dostavil naročnik kooperacije (npr. izdelava celotnega vijaka iz materiala naročnika kooperacije) ter 
• »Tehnološka kooperacija« - o njej govorimo, ko kooperant pri izdelavi izdelka (polizdelka) izvaja samo določeno operacijo (npr. površinska obdelava pri izdelavi vijaka).

Materialno kooperacijo spremljamo skozi delovni nalog (kooperant za izdelavo naročenega izdelka (polizdelka) dobi svoj delovni nalog). V kolikor imamo več kooperantov za izdelavo celotnega izdelka, potem moramo izdelek razbiti na več polizdelkov (več nivojska sestavnica) in za vsakega kooperanta izdelati svoj delovni nalog. V primeru tehnološke kooperacije pa nimamo ločenih delovnih nalogov po posameznih operacijah, ampak imamo za celotno izdelavo izdelka (polizdelka) en sam delovni nalog. Pri tem določene operacije izvaja podjetje samo, druge operacije pa njegovi kooperanti.

Komu je funkcionalnost namenjena?

Funkcionalnost spremljanja tehnološke kooperacije je namenjena tistim podjetjem, ki v svojem proizvodnem procesu ne izvajajo vseh tehnoloških operacij sami, ampak določene operacije za njih izvajajo kooperanti. Tipičen primer tehnološke kooperacije je npr. izvedba toplotne obdelave ali površinske obdelave pri izdelavi kovinskih izdelkov.

Uvedba tehnološke kooperacije znatno zmanjša število nivojev sestavnice izdelka in s tem administrativno zahteva manj delovnih nalogov. V primeru izdelave vijaka tako ne potrebujemo tri nivojske sestavnice, ampak le eno nivojsko. Slika spodaj levo prikazuje primer sestavnice in tehnologije, preko katere bi kooperacijo lahko spremljali skozi način materialne kooperacije (in treh delovnih nalogov). Slika spodaj desno pa prikazuje enak izdelek v primeru spremljanja skozi tehnološko kooperacijo in en sam delovni nalog:



Spremljanje tehnološke kooperacije se ne izvaja preko ločenih delovnih nalogov, temveč preko posebnega dodatka »Kooperacija« v programu Večnivojski razpis proizvodnje. Na podlagi kooperantskih operacij enega ali več delovnih nalogov kooperantu izdajamo naročilo (izdajnico) v kooperacijo ter po opravljenih storitvah izvajamo prejem iz kooperacije. Na podlagi razlike med izdano in prejeto količino izdelka v/iz kooperacije pa za vsako operacijo (in kooperanta) lahko vidimo odprto stanje kot tudi celotno zgodovino (kartico) izdaj in prejemov operacije.

Aktivacija in nastavitve

Spremljanje tehnološke kooperacije aktiviramo z vnosom aktivacijske kode. Vnos aktivacijske kode od nas zahteva program Večnivojski razpis proizvodnje ob vstopu v enega iz med podmenijev kooperacije:



Odpre se vnosno okno aktivacijske kode, v katero vpišemo kodo, ki smo jo prejeli ob dokupu funkcionalnosti »spremljanja tehnološke kooperacije«:



Po tem, ko smo aktivirali spremljanje tehnološke kooperacije, moramo urediti še določene nastavitve programa:



V sklopu nastavitev »Kooperacija« na zavihku »Splošne nastavitve« imamo naslednje nastavitve:

• Pokalkulacija iz prejema kooperacije – v kolikor je ta nastavitev vklopljena (ü), potem se bo dejanski strošek kooperacije na pokalkulaciji delovnega naloga (in na naknadnem izračunu proizvodnih cen) upošteval iz prejemov iz kooperacije in ne iz cen na kooperantskih operacijah delovnih nalogov. Priporočamo vklop te nastavite. 
• Prenos cen prejem kooperacija-DN – v kolikor je ta nastavitev vklopljena (ü), potem se bo cena iz prejema kooperacije prenesla nazaj na ceno kooperantske operacije delovnega naloga. V kolikor je predhodna nastavitev vklopljena, potem priporočamo, da je ta nastavitev izklopljena (na ta način boste na pokalkulaciji delovnega naloga imeli vidno razliko med predvidenim stroškom kooperacije po delovnem nalogu in dejanskim stroškom po prejemu iz kooperacije). 
• Cenovno področje – vnesemo splošen cenik (cenovno področje) kooperacije. Nastavitev je obvezna, v kolikor boste cene storitev kooperantskih operacij vnašali preko cenikov. Prosimo, da si glede tega obvezno preberete navodilo »Uporaba cenikov pri tehnoloških operacijah kooperacije«.

Uporabniki, ki boste ceno storitve kooperacije določali na osnovno mersko enoto storitve in ne boste posebej določali cene storitve kooperacije za vsak izdelek (primer bo opisan v nadaljevanju), ustrezno izberite tudi eno iz med ponujenih možnosti na nastavitvi »Mnogokratnik količine kooperacije«:

• N-ni opozorila – v kolikor je izbrana ta možnost, potem se na izdaji in/ali prejemu v/iz kooperacije ne preverja ali količina storitve ustreza celemu številu izdelka delovnega naloga. 
• O-opozorilo – v kolikor je izbrana ta možnost, potem se na izdaji in/ali prejemu v/iz kooperacije, kadar količina kooperacije ne ustreza celemu številu izdelka delovnega naloga, pojavi opozorilo. 
• B-blokada – v kolikor je izbrana ta možnost, potem se na izdaji in/ali prejemu v/iz kooperacije, kadar količina kooperacije ne ustreza celemu številu izdelka delovnega naloga, pojavi blokada vnosa količine in je potrebno količino popraviti.

Tehnološke operacije kooperacije

Osnova za spremljanje tehnološke kooperacije je, da imajo delovni nalogi v tehnološki sestavnici vpisane kooperantske operacije. Kooperantske operacije so tiste operacije, ki nimajo vpisanega lastnega delovnega mesta in/ali delovne postaje, ampak stranko kooperanta (stranko kateri bomo predali operacijo v izvajanje).

Spodaj sta prikazana dva primera kooperantske operacije. Leva slika prikazuje kooperantsko operacijo, katere cena storitve je določena na eno enoto (npr. kos) izdelka delovnega naloga (podatek »Količina koop.« mora v tem primeru biti 1). Desna slika pa prikazuje kooperantsko operacijo, katera cena storitve je določena na osnovno mersko enoto kooperacije (m²) in je zato pomembno, da je v podatku »Količina koop.« vpisana količina ene enote izdelka v merski enoti kooperacije (koliko m² ima en kos izdelka):



Ceno storitve lahko določimo tudi preko povezanega artikla in »nabavnega« cenika, vpisanega na stranki kooperantu. Prosimo, da si glede tega obvezno preberete navodilo »Uporaba cenikov pri tehnoloških operacijah kooperacij«.

Delovni nalog za izdelavo vijaka bi v primeru spremljanja tehnološke kooperacije (slika desno v poglavju »Komu je funkcionalnost namenjena?«) imel naslednjo tehnološko sestavnico:



Prvi dve tehnološki operaciji (Valjanje navoja, Kovanje glave) se izvajata na lastnih delovnih postajah in delovnih mestih, zadnji dve operaciji (Toplotna obdelava in Površinska obdelava) pa pri kooperantih; prva pri kooperantu Jenny d.o.o., druga pri Galma d.o.o..

Spremljanje tehnološke kooperacije

Delovni nalog

Za izdelavo izdelka razpišemo torej en sam delovni nalog. Za izpolnjevanje podatkov v glavi delovnega naloga in na zavihku »splošno« veljajo enaka pravila, kot za delovne naloge, ki se v celoti izdelajo v lastni proizvodnji. 

Datum »Začetek izdelave« pove kdaj se bo delovni nalog pričel izdelovati (na ta dan potrebujemo na zalogi vse sestavine delovnega naloga). Datum »Rok izdelave« pove kdaj bo delovni nalog predvidoma zaključen (takrat bomo predvidoma na zalogo dobili razpisano količino izdelka). Pričetek izvajanja (datum, čas) posamezne operacije delovnega naloga lahko vpišemo na sami operaciji. Časovni podatki delovnega naloga (skupni čas priprave, skupni čas izdelave in seštevek teh dveh časov) zajemajo le čase operacij, ki se bodo izvajale v lastni proizvodnji. S stališča spremljanja tehnološke kooperacije je podatek o kooperantu v glavi delovnega naloga nepomemben podatek (in ga ni potrebno izpolnjevati):



Materialna sestavnica delovnega naloga vsebuje vse potrebne sestavine za izdelavo izdelka delovnega naloga. V našem primeru (pri izdelavi vijaka) je sestavina ena sama; jeklena žica vstopa v avtomat za izdelavo vijakov, ki valja navoje in kuje glave. Drugih sestavin sami ne zagotavljamo (toplotna obdelava in površinska obdelava se izvajata pri kooperantih z njihovimi delovnimi sredstvi in potrebnim materialom):



Tehnološka sestavnica delovnega naloga predstavlja vse operacije, ki jih je potrebno izvesti za izdelavo izdelka (vijaka). Prvi dve operaciji izvajamo v lastni proizvodnji, zato vsebujeta podatek o delovni postaji, delovnem mestu, številu delavcev, pripravljalnem času in izdelovalnem času,… Zadnji dve operaciji pa predstavljata operaciji tehnološke kooperacije (že razloženo v poglavju »Tehnološke operacije kooperacije«). Pod preglednico operacij se nahaja podatek o skupnem času priprave, skupnem času izdelave ter seštevku obeh časov. Ti časi so zajeti izključno iz operacij, ki jih izvajamo v lastni proizvodnji:



Na posamezni operaciji (velja tako za operacije, ki jih izvajamo v lastni proizvodnji kot za kooperantske operacije) lahko določimo čas (datum in uro) pričetka izvedbe. Znotraj iCentra nimamo orodja (programa) za časovno optimiziranje in razporejanje operacij po delovnih postajah; v ta namen se iCenter poveže z namenskim zunanjim orodjem. Vezano na ta podatek lahko v časovnem traku spremljamo (pregledujemo) predviden prihod (in zamude) operacij po delovnih postajah.



Delovni nalog se v lastno proizvodnjo lansira (razpiše) po klasičnem postopku – preko tiskanja delovnega naloga. Izgled in vsebina delovnega naloga je navadno prilagojena posameznemu podjetju in načinu spremljanja/evidentiranja izdanih/porabljenih sestavin, izdelanih/prevzetih količin izdelkov ter opravljenega dela (količine/čas) po posameznih delavcih oziroma operacijah.

Naročanje v kooperacijo

Izvajanje tehnoloških operacij pri kooperantih naročamo preko »Kooperacija – izdajanje v kooperacijo«:



Ob odpremi delno izdelanih izdelkov kooperantu na izvajanje njegove/njegovih operacij izdelamo nov dokument izdaje v kooperacijo. Gre za klasičen način tvorjenja novega dokumenta, ko na preglednici dokumentov preko gumba »vnesi zapis« ali tipke »Insert« odpremo vnosno formo novega dokumenta.

Na zavihku »Splošno« moramo obvezno izpolniti podatek o stranki kooperantu in (verjetno) roku izdelave (čeravno lahko datum in čas zaključka predpišemo tudi na posamezni operaciji na delovnem nalogu). V polje opomba lahko zapišemo lastno opombo (po njej lahko dokumente na preglednici tudi poiščemo), sporočila namenjena kooperantu pa navadno vpisujemo na zavihku »Opisi«:



Operacije (in količine izdelkov), ki jih naročamo v kooperacijo, vpišemo na zavihku »Vrstice«. Operacije v vrstice vpišemo (prikličemo) tako, da na koloni »Operacija« v novi prazni vrstici kliknemo na gumb :



Odpre se preglednica z vsemi operacijami stranke-kooperanta, za katerega delamo dokument izdaje na delovnih nalogih, ki še niso zaključeni. Gre za klasično napredno preglednico, ki omogoča filtriranje po več kolonah hkrati:



Operacijo (ali več njih), ki jo želimo prenesti na izdajo, v preglednici označimo (npr. tipka ctrl+klik z miško). Izbrane operacije se v preglednici obarvajo:



Operacije na izdajnico prenesemo preko gumba . Na ta način lahko operacije v izdajo dodajamo večkrat:



Na izdajnici se pojavijo vrstice z izbranimi operacijami. Te vrstice vsebujejo podatke o delovnem nalogu, na katerega se operacija nanaša, izdelku delovnega naloga, razpisani količini izdelka po nalogu ter prikazujejo opombo iz operacije delovnega naloga. Na vrsticah je potrebno izpolniti še sledeče podatke:

• Izdana količina – vnesti moramo količino operacije, ki jo s to izdajnico (naročilnico) naročamo. Vnesena količina vedno predstavlja količino v merski enoti tehnološke operacije (in ne merski enoti izdelka!). V primeru, ko je merska enota tehnološke operacije enaka merski enoti izdelka (primer slika levo v poglavju »Tehnološke operacije kooperacije«), je to torej kar količina izdelka, ki ga dajemo v kooperacijo. V primeru pa, ko se merska enota tehnološke operacije ne ujema z mersko enoto izdelka (primer slika desno v poglavju »Tehnološke operacije kooperacije«) pa si lahko pomagamo s funkcijo preračunavanja (tipka F6). V kolikor v polje »Izdana količina« vpišemo količino izdelka in potem stisnemo tipko F6, se ta količina (glede na podatek iz tehnološke operacije) pretvori v količino operacije. Tako izračunana količina (ali ročno vpisana količina) se lahko (odvisno od nastavitev programa – glej poglavje »Aktivacija in nastavitve«) preverja ali ustreza celemu številu izdelka. Program vedno samodejno predlaga količino, ki predstavlja še ne izdano količino za posamezno operacijo. 
• Cena (vrednost) – cena (in preračunana vrednost) se predlaga iz cene storitve na operaciji delovnega naloga. V kolikor kot operater nimamo prepovedi spreminjanja te cene (prepoved se aktivira preko funkcijskega varnostnega sistema), lahko to ceno (ali vrednost) na vrstici tudi spremenimo. 
• Opomba – po potrebi lahko vpišemo tudi dodatno opombo, preko katere kooperantu damo dodatne napotke, informacije vezane na vrstico izdajnice.

Preglednica ima spodaj še naslednje funkcije:

•  prikažejo podrobne podatke o operaciji. Kdo je kooperant, operacija (ID in naziv), izdelek, razpisana količina izdelka, pretvornik do količine tehnološke operacije, cena storitve operacije, skupno izdana količina, skupna prejeta količina, količina, ki je še pri kooperantu, količina, ki jo je po delovnem nalogu še potrebno izdati ter »kartico« izdaj in prejemnic te operacije:
  
  
  
  
•  prikaže opombo izbrane vrstice (če je vpisana):
  
  

Tako pripravljen dokument pripravimo še v tiskani obliki. Za to lahko uporabimo standarden predpripravljen obrazec ali pa obrazec prilagodimo lastnim potrebam (obliko in vsebino; kot to velja za večino ostalih obrazcev v iCentru):



Pod preglednico odpremnih nalogov najdemo tudi funkcijo (gumb) , preko katere lahko naročila (izdaje) v kooperacijo pripravljamo tudi masovno (skupinsko). Na vnosni formi, ki se odpre po zagonu funkcije, najprej izberemo delovne naloge, za katere želimo masovno pripraviti izdaje v kooperacijo. Spodnji primer prikazuje izbor delovnih nalog knjige DN, letnice 2017 z datumom pričetka izdelave 24.7.2017 do 28.7.2017.

Določimo pa tudi naslednja dva podatka:

• Določitev roka izdelave – izbrati moramo, kako se v izdaje določi rok izdelave. Možnosti sta dve. 
  • »Predviden datum operacije« bo kot rok izdelave izdajnice določil datum iz predvidenega datuma/ure pričetka operacije. 
  • »Rok izdelave DN« pa bo kot rok izdelave izdajnice določil datum iz roka izdelave delovnega naloga operacije. 
• Združevanje v eno izdajo – če je ta možnost vklopljena (ü), se bodo operacije za istega kooperanta naročile preko ene izdajnice, drugače bo vsaka izdajnica imela eno samo operacijo.

Prejemanje iz kooperacije

Ko kooperant opravi svoje operacije (in nam dostavi »izdelke«), moramo to zabeležiti preko prejemanja iz kooperacije:



Ob prevzemu (delno) izdelanih izdelkov pri kooperantu izdelamo nov dokument prejema iz kooperacije. Gre za klasičen način tvorjenja novega dokumenta, ko na preglednici dokumentov preko gumba »vnesi zapis« ali tipke »Insert« odpremo vnosno formo novega dokumenta.
Na zavihku »Splošno« moramo obvezno izpolniti podatek o stranki kooperantu in datumu prevzema. V polje opomba lahko zapišemo lastno opombo (po njej lahko dokumente na preglednici tudi poiščemo):



Operacije (in količine izdelkov), ki smo jih prevzeli iz kooperacije, vpišemo na zavihku »Vrstice«. Operacije v vrstice vpišemo (prikličemo) tako, da na koloni »Operacija« v novi prazni vrstici kliknemo na gumb :



Odpre se preglednica z vsemi operacijami stranke-kooperanta, za katerega delamo prevzem, ki se nahajajo na nezaključenih izdajah v kooperacijo. Gre za klasično napredno preglednico, ki omogoča filtriranje po več kolonah hkrati:



Operacijo (ali več njih), ki jo želimo prevzeti, v preglednici označimo (npr. tipka ctrl+klik z miško). Izbrane operacije se v preglednici obarvajo:



Operacije v prevzem prenesemo preko gumba . Na ta način lahko operacije v prevzem dodajamo večkrat:



Na prevzemu se pojavijo vrstice z izbranimi operacijami. Te vrstice vsebujejo podatke o izdaji in delovnem nalogu, na katerega se operacija nanaša, izdelku delovnega naloga, razpisani količini izdelka po nalogu, izdani količini po izdaji ter prikazujejo opombo iz operacije delovnega naloga. Na vrsticah je potrebno izpolniti še sledeče podatke:

• Prejeta količina – vnesti moramo količino operacije, ki jo prevzemamo. Vnesena količina vedno predstavlja količino v merski enoti tehnološke operacije (in ne merski enoti izdelka!). V primeru, ko je merska enota tehnološke operacije enaka merski enoti izdelka (primer slika levo v poglavju »Tehnološke operacije kooperacije«), je to torej kar količina izdelka, ki ga prevzemamo iz kooperacije. V primeru pa, ko se merska enota tehnološke operacije ne ujema z mersko enoto izdelka (primer slika desno v poglavju »Tehnološke operacije kooperacije«), pa si lahko pomagamo s funkcijo preračunavanja (tipka F6). V kolikor v polje »Prejeta količina« vpišemo količino izdelka in potem stisnemo tipko F6, se ta količina (glede na podatek iz tehnološke operacije) pretvori v količino operacije. Tako izračunana količina (ali ročno vpisana količina) se lahko (odvisno od nastavitev programa – glej poglavje »Aktivacija in nastavitve«) preverja ali ustreza celemu številu izdelka. Program vedno samodejno predlaga količino, ki predstavlja še ne prevzeto količino za posamezno operacijo.
• Cena (vrednost) – cena (in preračunana vrednost) se predlaga iz cene na izdaji v kooperacijo. V kolikor kot operater nimamo prepovedi spreminjanja te cene (prepoved se aktivira preko funkcijskega varnostnega sistema), lahko ceno (ali vrednost) na vrstici tudi spremenimo.
• Opomba – po potrebi lahko vpišemo tudi dodatno opombo, vezano na vrstico prevzema.

Preglednica ima spodaj še dva gumba (funkciji):

•  prikažejo podrobne podatke o operaciji. Kdo je kooperant, operacija (ID in naziv), izdelek, razpisana količina izdelka, pretvornik do količine tehnološke operacije, cena storitve operacije, skupno izdana količina, skupna prejeta količina, količina, ki je še pri kooperantu, količina, ki jo je po delovnem nalogu še potrebno izdati ter »kartico« izdaj in prejemnic te operacije. Upoštevajo se le zaključene prevzemnice (glej nadaljevanje navodil – »knjiženje« prevzema)!:
  
  
  
  
•  prikaže opombo izbrane vrstice (če je vpisana):
  
  

Tako pripravljen dokument lahko pripravimo v tiskani obliki. Za to lahko uporabimo standarden predpripravljen obrazec ali pa obrazec prilagodimo lastnim potrebam (obliko in vsebino; kot to velja za večino ostalih obrazcev v iCentru):

Knjiženje prevzema iz kooperacije

Ko preverimo ali je prevzem ustrezno vnesen, ga moramo še »knjižiti«. To pomeni, da se bo prevzem povezal z izdajo (izdajami) ter se dejansko upošteval v kartici in stanju kooperacije. Knjiženje prevzema izvedemo tako, da v preglednici prejemanja iz kooperacije označimo vrstico s prevzemom in kliknemo na gumb :



Poknjiženi prevzemi se v preglednici obarvajo v zeleno barvo. Knjiženih prevzemov ne moremo več spreminjati (popravljati). Izjema je le spreminjanje/popravljanje cen kooperacije, če je to operaterju skozi varnostni sistem omogočeno:

Zaključevanje naročil (izdaj) v kooperacijo

Naročila (izdaje) v kooperacijo se zaključujejo samodejno, kadar so po posamezni naročilnici prevzete celotne naročene (izdane) količine vseh operacij. Naročila (izdaje) v kooperacijo lahko zaključimo tudi mimo samodejnega zaključevanja. To storimo tako, da na preglednici izdajanje v kooperacijo označimo vrstico z izdajo, ki jo želimo zaključiti, nato pa izberemo gumb :



Program zahteva še potrditev zaključevanja:



Zaključena naročila (izdaje) so v preglednici obarvana v zeleno. Njihovo naknadno spreminjanje (popravljanje) ni več mogoče. 
Delno zaključevanje posameznih operacij enega naročila (izdaje) ni možno.

Stanje kooperacije in kartica kooperacije

Program Večnivojski razpis proizvodnje ima v meniju izpisi na voljo dva izpisa za spremljanje tehnološke kooperacije:



Za kronološki pregled nad izdajami in prevzemi posamezne kooperantske operacije uporabimo pregled Kartica kooperacije. Spodaj je prikazan primer izbirnih podatkov za prikaz kartic kooperantskih operacij za obdobje 1.7.2017 do 31.7.2017 za kooperanta 0000011 (Galma d.o.o.):



Kartice lahko pripravimo v tiskani obliki (gumb ) ali prikažemo v preglednici (gumb). Spodaj je primer prikaza v preglednici:



Prikaz v preglednici je dvo nivojski. V prvem nivoju vidimo zbirne podatke o stanju nad operacijo v izbranem obdobju. Od teh podatkov so vsekakor najpomembnejši skupna količina izdaje, skupna količina prevzema ter količina pri kooperantu (izdano – prevzeto). Na drugi nivo preglednice vstopimo preko gumba  na izbrani operaciji:



Kartica nam na tem nivoju pokaže enak nabor podatkov kot funkcija (gumb)  na vrstici izdaje oziroma prevzema kooperacije, le da so kronološki podati tu ne samo količinski, ampak tudi vrednostni.

V primeru izmenjave informacij o kartici operacije s kooperantom bomo kartico najverjetneje pripravili v tiskani obliki. Izpis kartice lahko uporabniki sami (ali s pomočjo SAOP podpore) tudi prilagodite lastnim potrebam.

Kadar nas zanima celotno (odprto) stanje operacij pri kooperantu, ta podatek poiščemo preko izpisa Stanje kooperacije. Spodaj je prikazan primer izbirnih podatkov za prikaz stanja kooperacije na dan 31.7.2017 pri kooperantu 0000011 (Galma d.o.o.):



Tudi stanje lahko pripravimo v tiskani obliki (gumb ) ali prikažemo v preglednici (gumb). Spodaj je primer prikaza v preglednici:



Prikaz v preglednici je dvo nivojski. V prvem nivoju vidimo zbirne podatke o stanju nad vsemi operacijami posameznih kooperantov na izbran datum (izdana količina in vrednost ter prevzeta količina in vrednost). Na drugi nivo preglednice vstopimo preko gumba  na izbrani operaciji:



Na tem nivoju vidimo zbirne podatke o operacijah izbranega kooperanta na izbran datum. Podatke v preglednici lahko filtriramo. Poleg izdane in prejete količine in vrednosti tu vidimo tudi količinsko stanje in vrednostno stanje operacij pri kooperantu (stanje, ki ga mora kooperant še izdelati).

Tudi izpis stanja kooperacije v tiskani obliki lahko uporabniki sami (ali s pomočjo SAOP podpore) prilagodite lastnim potrebam.