Davčni zavezanci z delnim odbitkom DDV morajo narediti končni poračun odbitka DDV za preteklo leto (65. člen ZDDV-1 ter 105/4 in 154/4 P-ZDDV-1). Zavezanec o popravku odbitka DDV ne poroča posebej, ampak podatke o popravku vključi v obračun za februar tekočega leta oz. v prvo trimesečje, če je trimesečni zavezanec.

V programu Saop imamo na voljo pripomoček za Dokončni poračun odbitka DDV za preteklo leto, ki je hkrati akontativni delež za tekoče leto.

Pogoji za pravilen poračun odbitka DDV

Predpogoj za pravilen poračun odbitka DDV je, da imamo obračunan DDV po obdobjih. To preverimo v Davek na dodano vrednost / Šifranti / Obdobja. V stolpcu Zaključeno moramo imeti kljukice za vsa obdobja za leto, za katero pripravljamo dokončni poračun.


Če še nimamo zaključenih vseh obdobij, jih zaključimo v Davek na dodano vrednost / Obračuni / Obrazec DDV-O. Izberemo posamezna nezaključena obdobja in jih s Pripravo xml datoteke na gumbu DDVO zaključimo.

Poleg tega se mora pri knjiženju v evidence DDV račun najprej evidentirati v modul Knjiga prejetih računov, ker bomo samo na ta način zagotovili povezavo med: 

• izvornim dokumentom – računom v PRAC, 
• temeljnico v glavni knjigi, 
• računom v evidenci DDV in  
• zapisom v Osnovnih sredstvih.

Vhodni podatki

Na glavnem meniju modula DDV-N izberemo Pripomočki / Poračun odbitka DDV. Odpre se okno za poračun. V prvem polju izberemo odbitni delež, za katerega bomo izvajali poračun:



Na zavihku Vhodni podatki za izbrano Leto vidimo zbirne vrednosti po poljih obrazca DDV-O. Zneske lahko urejamo tako, da kliknemo v polje in vpišemo nov znesek. Pomembno je, da ročno dodamo letne vrednosti pri točkah od D1 do D7 – npr. pod točko D7 moramo vpisati vrednost neobdavčljivih dobav (subvencije, dotacije iz proračuna), ki jih med letom nismo vpisovali v obrazec DDV-O, ker ne sodijo v obdavčljivo dejavnost, o kateri se med letom poroča na obrazcu DDV-O.

Poračun zbirno

Ko uredimo podatke na prvem zavihku, nadaljujemo na zavihku Poračun zbirno, kjer pregledujemo zbirne podatke o poračunu. Tukaj program na podlagi podatkov iz obračuna DDV-O ter dodatnih ročno vnesenih podatkov, o katerih ne poročamo v obrazcu DDV-O (subvencije, dotacije), izračuna dokončni odbitni delež. To je na novo izračunan dokončni odbitni delež za leto, za katero izračunavamo dokončni odbitni delež (npr. za leto 2025). Ta podatek je v odstotkih (%), vsi ostali podatki pa so v EUR. 

Začasni odbitni delež smo akontativno upoštevali med letom. Na začetku novega leta pa moramo na podlagi dejanskih prometov izračunati končni odbitni delež, na podlagi katerega naredimo ustrezne popravke odbitka, upoštevanega med letom.


Končni poračun odbitka lahko natisnemo in program pripravi izpis postavk iz obrazca DDVO ter ročno vpisanih postavk od D1 do D7. V spodnjem delu tabele pa je prikazan izračun končnega poračuna odbitka.

Na tem zavihku v EUR pregledujemo zneske različnih postavk DDV (DDV, ki se ne odbija, 22 % DDV, 9,5 % DDV ter pavšalno nadomestilo po ZDO – začasnem deležu odbitka in po KDO – končnem deležu odbitka). Prikaže se primerjava, koliko DDV smo oziroma nismo odbijali po začasnem odbitnem deležu (med letom), koliko ga lahko oziroma ne smemo odbijati po dokončnem odbitnem deležu (na podlagi izračuna ob koncu leta) ter kakšna je razlika.

Pregled razlik med začasnim in končnim odbitnim deležem

Na naslednjem zavihku Po računih lahko pregledujemo razlike pri odbitku DDV po posameznih prejetih računih, nastale zaradi razlike med začasnim in dokončnim odbitnim deležem. Po tabeli se premikamo z drsnikom na dnu tabele. 

V tem pregledu imamo možnost pridobiti tudi podatke o nabavi osnovnih sredstev za potrebe korekcije odbitnega deleža pri nabavni vrednosti osnovnih sredstev. To storimo tako, da na filtru  kliknemo, ki se pojavi na desni strani polja, izberemo D (da) in v preglednici se pokažejo le tisti prejeti računi, ki smo jih v obrazcu DDV-O vključili v polje 35 (nabavna vrednost drugih osnovnih sredstev). Če je razlika pozitivna, pomeni, da se je odbitni delež zmanjšal in je treba nabavno vrednost osnovnega sredstva povečati. Če je razlika negativna, se je odbitni delež povečal, zato je treba nabavno vrednost osnovnega sredstva zmanjšati.

Podatke lahko izvozimo tudi v Excel s klikom na gumb .

Če smo v preteklem letu poračun odbitka DDV pripravljali ročno (torej ne s pripomočkom Poračun odbitka DDV), bi morali to označiti v Knjigi prejetih računov.

Če v Knjigi prejetih računov nismo označili, da gre za poračun odbitka, bo program poračun zajel tudi v tekoči poračun odbitka DDV, kar pa ni pravilno. To preverimo na zavihku Po računih.

Poračun odbitka je treba pravilno označiti v Knjigi prejetih računov. Program to omogoči samo, če je obdobje obračuna odklenjeno.

Popravek osnovnih sredstev

Na zavihku Popravek osnovnih sredstev lahko popravek odbitka zapišemo na Osnovna sredstva s klikom na gumb Zapiši spremembe v OSD.


V preglednici je tudi stolpec, ali je osnovno sredstvo vključeno v popravek. Če je vključeno, je vpisana oznaka D, če pa ni vključeno v popravek, je oznaka N in bomo morali spremembo vrednosti vnesti ročno na kartici osnovnega sredstva.

Če želimo, da bo zapis spremembe vrednosti osnovnih sredstev vključen v popravek, moramo osnovna sredstva vnašati v register prek Knjige prejetih računov (PRAC) in izbrati pravilno vrstico DDV – Druga OS splošna st. (31, 35, 41) oz. Druga OS nižja st. (31, 35, 42).

Zapis na osnovna sredstva lahko naredimo z datumom pridobitve OS ali na izbrani datum. Po končanem popravku osnovnih sredstev imamo v Osnovnih sredstvih zapisno vrstico SV – Sprememba vrednosti z opisom spremembe Poračun odbitka DDV.

Če stranka v Osnovnih sredstvih poleg splošne stopnje uporablja tudi nižjo stopnjo, lahko na samem osnovnem sredstvu spremeni stopnjo, ki se bo upoštevala tudi pri končnem poračunu odbitka DDV.

Stopnjo na osnovnem sredstvu je treba spremeniti pred zapisom spremembe v OSD.

Knjiženje in zapis razlike v DDV

Ko je popravek vrednosti osnovnih sredstev narejen, nadaljujemo s knjiženjem temeljnice popravkov na zavihku Knjiženje in zapis razlike v DDV.


Vpišemo nastavitve za knjiženje: datum knjiženja, temeljnico, dogodek in opis knjižbe ter analitike. 

Določimo konto prevrednotovalnih prihodkov in odhodkov. Na gumbu knjiženje lahko temeljnico poknjižimo v posredno knjiženje, na predogledu temeljnice pa pogledamo, kako se bo temeljnica poknjižila.

Temeljnica se zapiše v posredno knjiženje:



V evidenco DDV pa se v prvo nezaklenjeno obdobje zapiše tudi vrstica s popravkom poračuna.



Če želimo ponoviti knjiženje temeljnice, program javi opozorilo, da je knjiženje že bilo narejeno.



Če ponovno kliknemo zapis v Osnovna sredstva, program javi opozorilo, da je zapis že narejen: